Že pred časom sem v DM-u kupila amarant. Gre za zelo hranljivo živilo, imenovano tudi ščir. Ni le izredno bogat z beljakovinami, temveč vsebuje tudi vrsto vitaminov in mineralov. Sedemkrat več kalcija ter trikrat več magnezija in železa kot pšenica, vitamine A, C, E, vitamine skupine B ter cink in kalij. Hkrati je bogat z maščobnimi kislinami omega 6, vlakninami in esencialnimi aminokislinami. Vse to me je prepričalo v nakup.
Na nek način spominja na kvinojo, a je po mojem mnenju veliko manj okusen. In malce zoprn za pripravo, ker se ob splakovanju veliko semen raztrosi po kuhinji, precej pa jih pade kar skozi cedilo 😉 Ja, res so majhna in izjemno živahna 🙂
Kljub vsem dobrim lastnostim, pa nad njem nisem posebno navdušena. Še najljubši recept za pripravo je sledeč: skuhan in ohlajen amarnat, premešan z razžverkljanimi jajci, začimbami in zelenjavo, nato pa spečen kot nekakšn polpet. Vmes pa sir, če je le mogoče… Na tak način si poleti večkrat pripravim t.i. polpetke, ki so dobre tako tople kot hladne.
A amarant sem želela pripraviti še malce drugače. Zato sem se z njim poigrala za zajtrk. Seveda na sladek način 😉
Amarant sem kombinirala z datlji, kakavom in jabolki za malce svežine. In nekaj kokosovega čipsa za okras. In kontrast.
Drobna semena sem skuhala po navodilih iz embalaže, le da sem vodo nekoliko sladkala. Potrebno je paziti, da se kuha v ravno pravšnji količini vode. Ne preveliki, pa tudi premajhni ne, saj se rado zgodi, da se v tem primeru kar zalepi na dno kozice. Da se temu izognem, ga med kuhanjem večkrat premešam. Kuhan amarant izgleda kot nekakšen puding (‘zdrizasta’ zmes, ki nujno potrebuje nekaj dodatne obdelave).
Kuhanemu amarantu sem primešala ščep cimeta (če so v receptu jabolka, brez cimeta ne bo šlo ;)). Polovico amaranta sem dala v kozarec ter nanj položila nekaj koščkov jabolka. V drugo polovico sem zamešala sladkan grenki kakav in ga preložila čez jabolka. Vse skupaj sem potresla z zdrobljenim kokosovim čipsom (čips je večji kot kokosova moka), ter okrasila s suhim datljem.
Končen rezultat? Ne bom lagala: ni bilo slabo, zagotovo pa puding ne bo postal moj najljubši jutranji obrok. Je pa precej nasiten. In če nič drugega, je bil okus zajtrka nekoliko drugačen od običajnega. Če imaš amarant rad-a, poskusi! Meni že sam po sebi pač ni preveč pri srcu (bom raje ostala pri kvinoji), a počasi ga moram porabiti 🙂
Nekoč sem nekje zasledila recept za krekerje iz amaranta. Poiščem, poskusim in objavim! 🙂
cook eat and smile 