Nisem vegetarijanka, daleč od tega. Preveč rada imam ribe, jajca, mlečne izdelke (predvsem kozje jogurte, skuto in sire), tudi meso pride na vrsto vsaj dvakrat tedensko. Sem pa hkrati velika ‘fenica’ zelenjave. Sploh sveže. ‘Podtaknem’ jo skoraj kamorkoli. V testenine, med razne kaše, absolutno tudi k mesu in ribam. Tudi jajca so veliko slajša, kadar je zraven nekaj zelenja… Skratka, več kot jo je, bolje je 🙂
Poleti zato zagotovo pridem na svoj račun. Naš domač vrtiček je vsako leto bolj poln (hvala mami!) in priznam, da zaradi mamljive zelenjave zagotovo pojem vsaj en dodaten obrok dnevno 😉 Jo je pač treba porabiti, dokler je sveža in mlada 😉
V zimskem času po zelenjavo hodim v sosednje mesto, na tržnico h kmetu, simpatičnem gospodu, s katerim sva postala že skorajda prijatelja. Kadar ga pokličem če ima, kar potrebujem, mi vedno prihrani najlepše kose. In vselej dobim nekaj za ‘po vrhu’ 🙂
Zdaj, ko je na našem vrtu že veliko zelenjave, so moji obiski tržnice toliko redkejši. Hodim le še po koromač, ker pri nas še ni zrasel (posajenega je veliko, sadike pa so tako ali tako njegove, zato upam, da mi uspe vsaj približno enak pridelek kot njemu).
In pred dnevi, ko sem zopet prišla po svojo tedensko zalogo, je bila izbira precej slaba. Vseeno sem koromač hotela kupiti – tudi sabšo zelenjavo porabim, če ne drugače v kremnih juhicah. Njegova hči, sicer že gospa zrelih let, mi je dva velika gomolja kar podarila. Ja, tudi ona ni nič manj prijazna od svojega očeta. Čutila sem se vsaj toliko dolžno, da sem želela kupiti vsaj še nekaj, kar ji bo prineslo dobiček. Odločila sem se za cvetačo, ki pri kuhanju sicer ni ena izmed mojih najljubših sestavin, a gospa mi jo je pokazala s takšnim veseljem in ponosom. Da je že njena, prva letos. No, pa je šla z mano. Cvetača, ne gospa 🙂
In kaj zdaj s to belo cvetočo glavico? Kremna juha bi bila odlična, ampak lepo prosim… Zadnje dni je tako vroče, da mi do pretirano vročih jedi nikakor ni. Sem se pa spomnila, da sem nekoč brala recept za cvetačne ocvrtke, bolj polpete, narejene z jajci, kokosovo moko in zelišči. In ker sem že lani takšno moko tudi kupila (gre prav za moko, ne kosmiče! torej fino mlet kokos) sem se danes tega tudi lotila. Poleg tega sem bila sama doma in sem si lahko privoščila malce več ekperimentiranja v kuhinji.
Za prilogo? Kvinoja. Ker je že nekaj časa nisem jedla. In ker je odlična, če je le pravilno pripravljena. Da je rahla in puhasta, ne pa ‘zdrizasta’ 😉 Med kvinojo pa tokrat le nekaj trtinih listov, glede na to da imamo nekaj trte pri domači hiši. Ker so, mimogrede užitni in tudi zelo okusni (in zdravi!). Ker je včasih tudi en sam dodatek povsem dovolj. Pa da ne bo vedno isto 🙂
Sestavine za ocvrtke:
* manjša glavica cvetače (moja je tehtala 210 g)
* 20 g kokosove moke
* 2 jajci
* čajna žlička soli
* zeliščni šopek (peteršilj, žajblov list, timijan, drobnjak, majeron, origano)
* 1 jedilna žlica kokosovega oja
+ dve žlici olja za peko
Sestavine za kvinojo:
* 65 g kvinoje
* nekaj mladih listov trte
* malce limoninega soka
* sol in poper
+ kokosovo olje za peko
Postopek:
Najprej se lotiš kvinoje. Dobro jo spereš ter skuhaš po navodilih. Kuhano pokriješ, da vpije nekaj odvečne tekočine. Opereš in narežeš nekaj mladih trtinih listov – če so večji, izrežeš zredinsko žilo. Liste lahko nadomestiš npr. s špinačo ali katerokoli drugo zelenjavo.
Polepte pripraviš takole: cvetačo narežeš na manjše cvetove, jih strešeš v kuhinjski mešalnik in zmiksaš do majhnih delčkov (približno do velikosti riževih zrn). Na srednjem ognju segreješ žlico ali dve kokosovega olja, dodaš cvetačo, premešaš in pokrito dušiš par minut. Nato se pokrovke znebiš in med mešanjem še enkaj časa pražiš, toliko da cvetača postane mehka. Odstaviš in ohladiš.
Nasekljaš šopek zelišč (najbolje svežih – jaz sem uporabila le suh origano, ker se mi preprosto zdi neprimerno boljšega okusa kot svež). Zelišča izbereš po svojem okusu. Moj šopek so sestavljali peteršilj, timijan, en manjši list žajbla, malce drobnjaka in majerona ter suh origano.
Cvetači dodaš žličko soli, zelišča, dve jajci ter presajeno kokosovo moko. Preseješ jo zato, da se znebiš morebitnih grudic. Vse skupaj premešaš (pazi da so jajca dobro vmešana, po želji jih lahko prej malce razžvrkljaš). Zmes mora biti ravno pravšnja – ne premokra, nikakor ne presuha.
Ponev segreješ, dodaš žlico ali dve olja. S pomočjo jedilne žlice ali žlice za sladoled oblikuješ polpetke. ( Nasveta: 1.Naj ne bodo preploske, sicer ne bodo tako sočne. 2. Manjše boš nadzoroval(a) lažje kot večje). Z rokami jih oblikuješ tako, da med peko ne razpadejo. Položiš jih na olje, spečeš do lepe zlate barve, nato jih obrneš in popečeš še na drugi strani.
Medtem v drugi ponvi segreješ olje, na njem prepražiš trtine liste, dodaš sol, poper ter malo limoninega soka. Ko listi uvenijo primešaš kvinojo (ki jo pred tem z vilico razrahljaš), toliko da se pregreje.
Svoje kosilce sem postregla na nekaj listih rahlo pikantne rukole. Najprej kvinoja, čeznjo še polpetki. Za prilogo pa namesto solate le nekaj s papriko polnjenih zelenih oliv. Odlično!
cook eat and smile 